APDEJT.si

Argentinsko sodišče je odredilo zaseg nepremičnin nekdanje predsednice Cristine Kirchner in poslovneža Lázara Báeza v vrednosti 684 milijard argentinskih pesosov v povezavi s primerom Vialidad. Odločitev je sprejelo Zvezno kazensko sodišče št. 2 v Buenos Airesu, ukrep pa vključuje premoženje, povezano s Kirchnerjevo, Báezom, njunimi družinami in poslovnimi partnerji.

V Argentini se je začelo sojenje nekdanji predsednici Cristini Fernandez de Kirchner zaradi obtožb o podkupovanju v zvezi z javnimi naročili, ki so bila dodeljena med njenim mandatom. Primer se nanaša na domnevno nezakonito pridobivanje koristi pri dodeljevanju pogodb za javna dela.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je argentinskemu predsedniku Javierju Mileiju obljubil podporo ZDA v obliki 20 milijard dolarjev vredne finančne pomoči, vendar je to pogojil z zmago Mileijeve stranke na prihajajočih volitvah. Trump je Mileija sprejel v Beli hiši in poudaril, da bo ameriška podpora "izginila", če bo Milei izgubil volitve. To je storil kljub temu, da je Milei sprejel ameriško pomoč v višini 20 milijard dolarjev. Trumpov poseg v argentinsko politiko je sprožil polemike, saj nekateri menijo, da se s tem vmešava v notranje zadeve Argentine.

Argentinsko sodišče je Fernanda Sabaga Montiela obsodilo na 10 let zapora zaradi poskusa atentata na Cristino Fernández de Kirchner. Njegova takratna partnerka Brenda Uliarte je bila obsojena na osem let zapora. Sabagu Montielu so k tej kazni dodali še 4 leta zapora zaradi prejšnje obsodbe, kar pomeni, da bo skupno prestal 14 let zapora.

V Argentini sta se Cristina Kirchner in Axel Kicillof sestala v San José 1111, da bi okrepila moči pred prihajajočimi volitvami. Srečanje je ključno za njuno politično prihodnost in uspeh na volitvah.

Argentinski sodnik Alejandro Patricio Maraniello, ki je prepovedal objavo posnetkov Karine Milei, se sooča z devetimi prijavami na Svetu sodstva. Pet prijav ga bremeni spolnega nadlegovanja, obtožen pa je tudi zlorabe položaja in neprimernega ravnanja z zaposlenimi. Maraniello je bil uradno obveščen o obtožbah in se bo moral zagovarjati pred Svetom sodstva.

Marin Laurenţiu, eden od bratov, obtoženih umora v Padini v Romuniji, je bil prijet. Razlog za aretacijo je lažna ovadba, ki jo je Laurenţiu poslal z namenom zmanjšanja kazni. Sodišče v Dâmboviţi je odredilo preventivni pripor za Marina Laurenţiuja, po tem, ko so tožilci odkrili, da je "fabriciral" ovadbo, da bi prejel nižjo kazen.

Cristina Kirchner in ostali obsojenci v primeru Vialidad niso plačali 500 milijonov ameriških dolarjev odškodnine do roka, ki je potekel v sredo ob 9.30. Argentinsko sodišče lahko zdaj začne z izvršbo njihovega premoženja. Kirchnerjeva je pred tem zahtevala prekinitev plačila.

Glavni kabinet Argentine Guillermo Francos je ostro kritiziral bivšo predsednico Cristino Kirchner zaradi njene kritike vladne odločitve o znižanju izvoznih dajatev. Francos je zatrdil, da Kirchnerjeva "ničesar ne razume" in da ukrep koristi celotnemu gospodarstvu. Obtožil jo je tudi, da popačeno predstavlja učinke te odločitve, pri čemer je branil potezo vlade kot koristno za širšo ekonomijo.

Bivša argentinska predsednica Cristina Kirchner je ostro kritizirala predsednika Javierja Mileija, češ da njegova vlada skrbi predvsem za bogate in da naj bi ji ZDA pomagale pri kampanji. Kirchnerjeva je svoje stališče izrazila v avdiu, poslanem na shod v spomin na Evo Perón. Označila je trenutno stanje kot "neresno vladanje" in izrazila pomisleke glede gospodarske politike, pri čemer je posebej omenila Mednarodni denarni sklad (MDS) in kandidata ZDA za veleposlanika v Buenos Airesu.

Pravosodje v Santa Cruzu je nekdanjo argentinsko predsednico Mario Kirchner uvrstilo na volilni seznam kljub sodbi o korupciji in prepovedi voljenja, ki jo je naložila vrhovna sodišča. Sodnica Mariel Borruto je razglasila neustavnost vrhovnega sodniškega odločbe, ki nekdanji predsednici preprečuje sodelovanje na volitvah.

Cristina Kirchner je pozvala peroniste na "izhod na ulice in mobilizacijo", da bi zagotovili "zasluženo kazen" tistim, ki "ljudem kradejo hrano". Poziv je bil naslovljen na množice, ki so se zbrale na srečanju stranke v Quilmesu, kjer je bil prisoten tudi župan in kandidat Mayra Mendoza. Kirchnerjeva, ki trenutno prestaja hišno kazen, je poslala sporočilo podpornikom Mendoze, da bi jih spodbudila k dejanju.

Zvezna sodnica iz Santa Cruz, Mariel Borruto, je odločila, da se nekdanja predsednica Cristina Kirchner ohrani na volilnem seznamu, s čimer je postavila proti kriteriju vrhovnega sodišča. Borruto je razglasila za protiustavne člene kazenskega in volilnega zakonika, ki prepovedujejo voliti obsojenim osebam, in utemeljila, da lahko Kirchnerjeva uveljavlja svojo pravico. Ta odločitev nasprotuje doktrini vrhovnega sodišča, ki je potrdilo njeno neaktivnost po obsodbi zaradi korupcije.

Peter Lamelas, kandidat za ameriškega veleposlanika v Argentini, se je znašel pod plazom kritik zaradi svojih izjav v ameriškem senatu, kjer je Kitajsko označil za "maligno silo" in napovedal, da bo pomagal argentinskemu predsedniku Javierju Mileiju zmagati na volitvah ter zagotovil "zasluženo pravico" za nekdanjo predsednico Cristo Kirchner. Te izjave so povzročile ogorčenje v argentinskem kongresu in med opozicijo, ki jih označuje za "vmešavanje v suverenost" in "neokolonialne". Guverner Buenos Airesa Axel Kicillof je kritiziral "ponižujočo podreditev" vlade, medtem ko je Cristina Kirchner ZDA svetovala, naj "najprej pospravijo pred svojim pragom" in primerjala Lamelasove komentarje z Monrejevo doktrino. Kitajska ambasada je prav tako kritizirala Lamelasove izjave, češ da "protislovijo demokratičnim vrednotam". V stranki LLA je Karina Milei poudarila pomen zvestobe predsedniku, kar pa je izzvalo odziv tuitera, ki odgovarja Santiagu Caputu, z "Lealtad no es obsecuencia". Trump pa naj bi hkrati povečeval obdavčitve za trgovinske partnerje ZDA.